Kaj nam pove deklaracija kozmetičnih izdelkov in kaj pomeni INCI?

Skladno z evropsko zakonodajo morajo vsi kozmetični izdelki proizvedeni v Evropski Uniji imeti na embalaži ali spremni deklaraciji zapisane sestavine, ki se nahajajo v posameznem izdelku. Enako pravilo velja tudi za vse kozmetične izdelke, ki niso proizvedeni v EU a se prodajajo na trgu EU. V praksi pa žal ni vedno tako. Pravila označevanja kozmetičnih izdelkov npr. ZDA, Avstralija, … se nekoliko razlikujejo. Po njihovi zakonodaji proizvajalcem ni potrebno navesti vseh sestavin, ki se nahajajo v izdelku (to velja tudi za konzervanse, sporne surovine,…). Tako tudi na trgu EU najdemo izdelke, ki niso proizvedeni v EU in sestavine v izdelku niso označene v skladu z evropsko uredbo ES 1223/2009. Označevanje s sestavinami na prvi pogled pri teh izdelkih izgleda zelo, zelo naravno. A, če vsaj približno veste, kaj morajo izdelki vsebovati, boste takšne »grde račke« kaj hitro prepoznali in se jim izognili, saj boste vedeli da se med sestavinami skrivajo tudi surovine, ki so lahko zelo sporne in v EU mogoče celo prepovedane.

Sporni aditiv, ki se sicer pridobiva iz naravnih sestavin je sredstvo za penjenje in čiščenje, natrijev lavril sulfat oz. SLS (INCI: sodium lauriyl sulphate), ki v večini izdelkov manjših proizvajalcev izven EU ni naveden, oz. je navedem pod drugim imenom. SLS je osnovno penilo in se običajno pojavlja na začetku seznama aditivov dodanih v tekoča mila, gele za tuširanje, šampone…
Pred nakupom izdelka preverite seznam aditivov po INCI. INCI nam pove tudi približno sliko koliko posamezne surovine se nahaja v izdelku. Kar je zelo pomembno pri razlikovanju odličnih izdelkov med dobrimi ali slabimi. Npr. če se neka izjemno dobra surovina (olja, maščobe,…) v izdelku po INCI nahaja nekje na koncu zapisa, potem lahko veste da je te surovine v izdelku tako malo, da nima nekega pozitivnega učinka. Ker pa se vseeno nahaja v izdelku je odlično marketinško orodje, s katerim vas lahko proizvajalci »zavajajo«. A spet, moramo razlikovati tudi to koliko posamezne surovine se lahko uporabi v posameznem izdelku. Navadno si želimo da je v naravnih izdelkih veliko maščob in olj, medtem ko npr. hialuronske kisline ne sme biti preveč in je OK če se nahaja nekje pri koncu po INCI.

Zapisi po INCI (International Nomenclature of Cosmetic Ingredients) sledijo pravilu v prej omenjeni uredbi. Vrednost uporabljenih surovin v izdelku je zapisana od vsebnosti in sicer najvišjega do najnižjega odstotka s tem, da se vrednosti pod 1% lahko zapišejo v poljubnem vrstnem redu. Konec seznama običajno pripada potencialnim alergenom, ki se nahajajo v eterični oljih kot so npr. limonen, linalool, citronelol, geraniol… Tudi parfumi lahko vsebujejo popolnoma enake alergene kot eterična olja, po drugi strani pa obstajajo tudi potencialno manj alergena eterična olja, katerih alergenov ni potrebno zapisati. Dišava izdelka je zakonsko zaščitena poslovna skrivnost, zato jo lahko skrijemo pod INCI imenom Parfum ali Fragrance.

Seznam surovin v izdelku

V kremah, losjonih, šamponih, tekočih milih… je običajno na prvem mestu označbe po INCI voda. Po vrstnem redu sledijo sestavine prisotne od najvišje do najnižje vrednosti, z izjemo tistih, ki so v izdelkih prisotne z manj kot enim odstotkom. In katere so surovine v kategoriji manj kot 1%?

Surovine, ki nakazujejo na mejo 1% razdelimo v več skupin:
• Konzervansi: natrijev benzoat, urea, številni parabeni, benzil alkohol in še mnogo drugih. Konzervanse pa je potrebno brati s kritične distance, namreč nežni, na naravni osnovi izbrani konzervansi zahtevajo višji delež (natrijev anisat, kalijev sorbat, natrijev levulvinat). Mnogokrat se proizvajalci odločajo za uporabo večjega števila različnih kombinacij konzervansov in tako razpršijo/mo procentualni delež posameznega aditiva. Tudi nekateri drugi aditivi kot so recimo pH regulator citronska kislina, propolis, eterična olja… delujejo kot aktiven konzervans.
• Zgoščevala: ksantan gumi, različni akrilati, natrijev poliakrilat, arabski gumi, konjakov gumi, tragakant, pektin, agar, želatina… V izdelkih z veliko vsebnostjo masel in olj zgoščevala niso potrebna (naravna kozmetika). Številni proizvajalci se zgoščeval poslužujejo zaradi ekonomske računice. Več zgoščeval, manj je za primerno konzistenco potrebnih aktivnih surovin, največkrat olj ali masel.
• Dišave: parfumi in eterična olja
• Izvlečki: če je krema snežno bela, skoraj zagotovo ne vsebuje kaj dosti rastlinskih izvlečkov.
• Hialuronska kislina: kljub temu, da je v izdelkih prisotna pod enim odstotkom, pa jo vsi proizvajalci poskušamo na seznam uvrstiti čim višje. Cena po kateri jo plačujemo je namreč zelo visoka.
• Aktivne sestavine: sestavine s toničnim delovanjem, protimikrobnim delovanjem, za posvetlitev ali potemnitev kože, sestavine s hormonskim delovanjem…
• Uravnalci pH vrednosti: natrijev hidroksid, citronska kislina, mlečna kislina, fitična kislina (znižuje tudi raven lipidov v krvi), vinska kislina, fumarinska kislina, jabolčna kislina…

Opisane sestavine na deklaraciji izdelkov po INCI so zapisane naključno in prikazujejo mejo 1%. Seveda se v tej druščini pogosto znajdejo tudi že omenjene aktivne sestavine vključno z vitamini, propolisom… Pri formulaciji je potrebno vedeti, da so nekatere snovi, v višjih koncentracijah potencialno toksične in škodljive, ter delujejo kontradiktorno. Lep primer sta npr. med in glicerin, ki v določenem odstotku kožo učinkovito vlažita, ob presežku pa imata diuretičen učinek.

Povzeto po moja-kozmetika.blogspot.si